Spika povedati tako, kot je

Slovenščina

Matija Stepišnik

slovenski novinar

Slovenija 20 izjav

Identiteta in funkcija te osebe nista potrjeni.

Vse izjave

Javnost ne potrebuje imen iz tajnih dosjejev, metod dela Sove ali poročila o tem, koga je kdo preverjal. Potrebujemo pa zagotovilo, da sistem deluje.

Matija Stepišnikslovenski novinar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

Matija Stepišnik v komentarju za Dnevnik, objavljenem 24. avgusta 2026, obravnava razkritje, da se nekdanji slovenski obveščevalec pojavlja na istem naslovu v Sibiriji kot oseba iz ožjega kroga predsednice republike Nataše Pirc Musar. Komentar se odziva na novinarske objave in politične polemike pred predsedniškimi volitvami. Stepišnik poudarja, da rusko poreklo ne sme postati varnostna kategorija, a hkrati meni, da mora predsednica odgovoriti na legitimna vprašanja in omogočiti institucijam, da preverijo morebitna tveganja. Poziva k zagotovilu, da sistem deluje, ne pa k razkrivanju tajnih podatkov.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (84 besed) in pregledan pred objavo.

Če imajo občutek, da država izgublja nadzor, potem je vsaka nova nesreča le še ena potrditev tega občutka.

Matija Stepišnikslovenski novinar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

Matija Stepišnik v kolumni, objavljeni v Dnevniku 11. avgusta 2026, analizira vzroke za vzpon populizma v Sloveniji. Piše, da volivci pogosto glasujejo za razlago, ki najbolje pojasni njihov občutek, ne pa za najbolj konsistentno. Po njegovem mnenju občutek, da država izgublja nadzor, vodi v to, da vsaka nova nesreča potrjuje ta občutek. Statistika in strokovne razlage izgubijo politično moč, čustvo premaga dejstvo. Populizem iz posameznih dogodkov gradi pripoved o propadu države in spodkopava zaupanje v demokratične institucije. Kolumna izpostavlja, da je cilj populizma zamenjati ali celo zlomiti institucije, kar vodi v hrepenenje po avtoritarni oblasti.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (95 besed) in pregledan pred objavo.

Napačno bi bilo vse skupaj odpraviti le kot umazano politično operacijo desnice.

Matija Stepišnikslovenski novinar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

Kolumnist Matija Stepišnik v Dnevniku komentira razkritje, da se nekdanji slovenski obveščevalec pojavlja na istem naslovu v Sibiriji kot oseba iz neposredne bližine predsednice republike Nataše Pirc Musar. Stepišnik poudarja, da rusko poreklo ne sme postati varnostna kategorija, a hkrati meni, da je novinarsko razkritje legitimno in vredno preverjanja. Poziva k odgovornosti predsednice in institucij, naj opravijo svoje delo. Kolumna izpostavlja razliko med javnim interesom in predvolilnim spektaklom ter opozarja, da bi bilo napačno vse skupaj odpraviti le kot umazano politično operacijo desnice.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (83 besed) in pregledan pred objavo.

Statistika, proračuni, strokovne razlage in dolgoročne strategije v takem trenutku izgubijo politično moč.

Matija Stepišnikslovenski novinar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

V kolumni, objavljeni v Dnevniku 11. avgusta 2026, se avtor Matija Stepišnik ukvarja s pojavom populizma in njegovim vplivom na demokratične institucije. Piše, da volivci v kriznih časih pogosto podležejo čustvom in preprostim pripovedim, ki jih ponujajo populistični politiki, namesto da bi upoštevali statistične podatke in strokovne analize. Stepišnik opozarja, da populizem iz posameznih dogodkov, kot so požari, migrantski valovi ali kriminal, gradi pripoved o propadu države ter tako spodkopava zaupanje v demokracijo. Kolumna je izšla v sobotni izdaji Večera, kar kaže, da je bila namenjena širši javnosti in je sprožila razpravo o stanju politične kulture v Sloveniji.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (98 besed) in pregledan pred objavo.

Podatek, da se nekdanji pomembni slovenski obveščevalec pojavlja na istem sibirskem naslovu kot oseba iz neposredne bližine predsednice države, je vreden preverjanja.

Matija Stepišnikslovenski novinar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

Komentar Matije Stepišnika v Dnevniku se nanaša na poročanje o povezavi med nekdanjim slovenskim obveščevalcem in osebo iz ožjega kroga predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki naj bi se pojavljala na istem naslovu v Sibiriji. Stepišnik poudarja, da je novinarsko razkritje legitimno in vredno preverjanja, hkrati pa opozarja na mejo med javnim interesom in predvolilnim spektaklom. Kritizira morebitno obravnavo ljudi po ruskem poreklu kot varnostno kategorijo, saj bi to pomenilo prevzem logike Kremlja. Poudarja, da mora predsednica odgovoriti na legitimna vprašanja in omogočiti institucijam, da opravijo svoje delo, ter da javnost potrebuje zagotovilo, da sistem deluje.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (96 besed) in pregledan pred objavo.

Populizem govori v preprostih podobah: požar, migrant, kriminal, birokrat, elita.

Matija Stepišnikslovenski novinar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

Matija Stepišnik v kolumni, objavljeni v Dnevniku 11. avgusta 2026, analizira sodobni populizem in njegov vpliv na demokratične institucije. Avtor ugotavlja, da volivci pogosto izbirajo razlage, ki ustrezajo njihovim občutkom, ne pa nujno najbolj konsistentnim dejstvom. Kot ključne podobe populizma izpostavi požar, migranta, kriminal, birokrate in elite, ki skupaj tvorijo pripoved o propadu države. Stepišnik opozarja, da populizem ne cilja le na volilno zmago, ampak na spodkopavanje zaupanja v demokracijo samo. V slovenskem kontekstu naj bi se to kazalo v pripisovanju vsake napake ali nesreče kot dokaza popolnega zloma sistema, kar vodi v hrepenenje po avtoritarni rešitvi.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (97 besed) in pregledan pred objavo.

Od nje ni mogoče zahtevati, naj dokazuje, da njena prijateljica ni vohunka. Treba pa je pričakovati, da bo jasno odgovorila na legitimna vprašanja in omogočila institucijam, da opravijo svoje delo.

Matija Stepišnikslovenski novinar

naslovljeno: Nataša Pirc Musar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

Komentar Matije Stepišnika v Dnevniku se nanaša na razkritje, da se nekdanji slovenski obveščevalec pojavlja na istem naslovu v Sibiriji kot oseba iz neposredne bližine predsednice republike Nataše Pirc Musar. Stepišnik poudarja, da rusko poreklo ne sme postati varnostna kategorija, a da predsednica ni običajna državljanka in da mora odgovoriti na legitimna vprašanja ter omogočiti institucijam, da opravijo svoje delo. Komentar se dotika meje med javnim interesom in predvolilnim spektaklom ter poudarja, da je novinarsko razkritje legitimno, a da javnost potrebuje zagotovilo, da sistem deluje.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (85 besed) in pregledan pred objavo.

Iz posameznih dogodkov sestavlja veliko pripoved o propadu države.

Matija Stepišnikslovenski novinar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

Komentar Matije Stepišnika, objavljen v Dnevniku 11. avgusta 2026, povzema njegovo kolumno, ki je izšla v Večeru. Avtor analizira sodobni populizem in njegovo retoriko, ki iz posameznih dogodkov, kot so požari, migrantski valovi ali kriminal, gradi pripoved o propadu države. Stepišnik opozarja, da takšna pripoved spodkopava zaupanje v demokratične institucije in utira pot hrepenenju po avtoritarnem vodji, ki bo 'naredil red'. Kolumna se osredotoča na slovenski politični prostor, kjer se po njegovih besedah vsaka napaka oblasti interpretira kot znak popolnega zloma sistema. Avtor poudarja, da demokracija ne obljublja popolnosti, temveč možnost popravljanja napak skozi institucije in politično menjavo.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (98 besed) in pregledan pred objavo.

Vsaka kriza je dokaz, da sistem ne deluje več.

Matija Stepišnikslovenski novinar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

V kolumni, objavljeni v Dnevniku 11. avgusta 2026, se Matija Stepišnik ukvarja s sodobnim populizmom in njegovim vplivom na demokratične institucije. Avtor analizira, kako volivci v kriznih časih pogosto podležejo čustvom in preprostim razlagam, ki jih ponuja populizem, namesto da bi zaupali strokovnim analizam in dolgoročnim strategijam. Stepišnik poudarja, da populistične pripovedi vsako krizo ali neuspeh oblasti izkoriščajo kot dokaz, da sistem ne deluje, s čimer spodkopavajo zaupanje v demokracijo. Kolumna je nastala kot odziv na politično vzdušje v Sloveniji, kjer se po njegovih besedah že dlje časa širi pripoved o propadu države, ne glede na to, kdo je na oblasti.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (101 besed) in pregledan pred objavo.

Vsak neuspeh oblasti je kazalnik, da je odpovedala sama demokracija.

Matija Stepišnikslovenski novinar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

Matija Stepišnik v kolumni, objavljeni v Dnevniku 11. avgusta 2026, analizira vzroke za uspeh populizma v sodobnih demokracijah. Piše, da volivci vse pogosteje glasujejo za razlage, ki ustrezajo njihovim občutkom, ne pa za najbolj konsistentne politične programe. Kot ključni dejavnik izpostavi občutek, da država izgublja nadzor, pri čemer vsaka kriza – od požarov do migrantskih vprašanj – krepi pripoved o propadu države. Stepišnik opozarja, da populizem ne cilja le na volilno zmago, ampak na spodkopavanje zaupanja v demokratične institucije. V slovenskem kontekstu izpostavi, da se vsaka napaka oblasti pogosto interpretira kot dokaz popolnega zloma sistema, kar vodi v hrepenenje po močnem voditelju, ki bi 'naredil red'.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (106 besed) in pregledan pred objavo.

Tu se skriva najnevarnejša razsežnost sodobnega populizma.

Matija Stepišnikslovenski novinar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

V kolumni, objavljeni v Dnevniku 11. avgusta 2026, se avtor Matija Stepišnik ukvarja s sodobnim populizmom in njegovim vplivom na demokratične institucije. Piše, da volivci pogosto glasujejo za razlago, ki najbolje pojasni njihov občutek, ne pa za najbolj konsistentno razlago sveta. Populizem po njegovem mnenju uporablja preproste podobe, kot so požar, migrant, kriminal, birokrat in elita, ter iz posameznih dogodkov gradi pripoved o propadu države. Avtor opozarja, da je najnevarnejša razsežnost populizma v tem, da spodkopava zaupanje v samo idejo demokratične države, saj ljudje izgubijo vero, da institucije lahko rešujejo probleme. Kot primer navaja Slovenijo, kjer se pogosto sliši, da je vsaka administrativna napaka dokaz zloma države.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (107 besed) in pregledan pred objavo.

Njegov cilj ni več zgolj zmagati na naslednjih volitvah.

Matija Stepišnikslovenski novinar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

Komentar Matije Stepišnika, objavljen v Dnevniku 11. avgusta 2026, izhaja iz njegove kolumne, ki jo je avtor pripravil za Večerovo sobotno izdajo. Stepišnik v njej analizira sodobni populizem in njegov vpliv na demokratične institucije. Ugotavlja, da volivci vse pogosteje sledijo čustvom in preprostim razlagam, ki jih ponujajo populistični politiki, namesto da bi upoštevali statistične podatke in strokovne analize. Kot ključno spremembo izpostavi, da cilj populizma ni več zgolj volilna zmaga, temveč spodkopavanje zaupanja v demokracijo kot tako. V slovenskem kontekstu opaža, da se vsaka napaka oblasti ali naravna nesreča uporablja kot dokaz propada države, kar vodi v hrepenenje po avtoritarni rešitvi.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (101 besed) in pregledan pred objavo.

Njegov cilj je spodkopati zaupanje v samo idejo demokratične države.

Matija Stepišnikslovenski novinar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

Matija Stepišnik v kolumni, objavljeni v Dnevniku 11. avgusta 2026, analizira sodobni populizem in njegov vpliv na demokratične institucije. Avtor izhaja iz ugotovitve, da volivci pogosto izbirajo razlage, ki ustrezajo njihovim občutkom, ne pa nujno najbolj konsistentnim dejstvom. Populistične pripovedi po njegovem mnenju iz posameznih dogodkov, kot so požari, migrantski valovi ali kriminal, gradijo širšo zgodbo o propadu države. Stepišnik opozarja, da takšen diskurz, ki se pojavlja tudi v Sloveniji, ne želi le zmagati na volitvah, ampak spodkopati zaupanje v samo idejo demokratične države. Kolumna izpostavlja, da demokracija ne obljublja popolnosti, temveč možnost popravljanja napak skozi institucije, medtem ko populizem poziva k njihovi zamenjavi ali celo rušenju.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (107 besed) in pregledan pred objavo.

Če ljudje izgubijo zaupanje, da institucije sploh še lahko rešujejo probleme, potem postane vseeno, kdo jih vodi.

Matija Stepišnikslovenski novinar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

Komentar Matije Stepišnika, objavljen v Dnevniku 11. avgusta 2026, povzema njegovo kolumno, ki je izšla v Večeru. Stepišnik analizira volilno vedenje in vzpon populizma v Sloveniji ter širše. Trdi, da volivci vse manj glasujejo na podlagi konsistentnih ideologij, temveč na podlagi čustev in občutka, da država izgublja nadzor. Vsako krizo – požar, migrantski val, kriminal – populisti izkoristijo kot dokaz propada sistema. Cilj populizma ni več le zmaga na volitvah, ampak spodkopavanje zaupanja v demokratične institucije. Stepišnik opozarja, da ko ljudje izgubijo vero v institucije, postane vseeno, kdo jih vodi, in ostane le hrepenenje po močnem voditelju, ki bo 'naredil red'. Komentar je nastal v kontekstu razprav o krhkosti demokracije in vse večji priljubljenosti avtoritarnih rešitev.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (116 besed) in pregledan pred objavo.

Ostane le še hrepenenje po nekom, ki bo »naredil red«.

Matija Stepišnikslovenski novinar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

Komentar Matije Stepišnika, objavljen v Dnevniku 11. avgusta 2026, izhaja iz njegove kolumne, ki je bila najprej objavljena v Večeru. Avtor analizira sodobni populizem in njegov vpliv na demokratične institucije. Ugotavlja, da volivci pogosto glasujejo za razlage, ki potrjujejo njihova čustva, ne pa za najbolj konsistentne. Populistične pripovedi povezujejo posamezne dogodke, kot so požari, migrantska vprašanja ali kriminal, v širšo zgodbo o propadu države. Stepišnik opozarja, da je cilj takega populizma spodkopati zaupanje v demokracijo samo. V slovenskem kontekstu izpostavlja, da se vsaka napaka ali nesreča uporablja kot dokaz nesposobnosti oblasti, kar vodi v hrepenenje po avtoritarni rešitvi.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (98 besed) in pregledan pred objavo.

Tudi v Sloveniji že dolgo poslušamo, da je vsaka administrativna napaka dokaz popolnega zloma države, vsaka naravna nesreča dokaz nesposobnosti oblasti, vsak varnostni incident potrditev, da institucije ne obstajajo več.

Matija Stepišnikslovenski novinar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

Matija Stepišnik v kolumni, objavljeni v Dnevniku 11. avgusta 2026, analizira sodobni populizem in njegov vpliv na demokratične institucije. Avtor ugotavlja, da volivci pogosto izbirajo razlage, ki ustrezajo njihovim občutkom, ne pa nujno dejstvom. Kot primer navaja, da v Sloveniji že dolgo prevladuje pripoved, da vsaka administrativna napaka, naravna nesreča ali varnostni incident dokazuje propad države. Stepišnik poudarja, da populizem iz posameznih dogodkov gradi veliko pripoved o zlomu sistema in spodkopava zaupanje v demokracijo. Opozarja, da je cilj populizma zamenjati ali celo zlomiti institucije, namesto da bi jih popravljali. Kolumna izhaja iz sobotne izdaje Večera.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (95 besed) in pregledan pred objavo.

Ne glede na to, kdo vlada, je pripoved vedno enaka: država razpada, propada!

Matija Stepišnikslovenski novinar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

Komentar Matije Stepišnika, objavljen v Dnevniku 11. avgusta 2026, povzema razmišljanje o sodobnem populizmu in njegovem vplivu na demokratične institucije. Avtor ugotavlja, da volivci pogosto izbirajo razlage, ki ustrezajo njihovim občutkom, ne pa nujno dejstvom. Kot primer navaja Slovenijo, kjer se vsaka kriza – od naravnih nesreč do varnostnih incidentov – uporablja kot dokaz o propadu države, ne glede na to, kdo je na oblasti. Stepišnik opozarja, da takšno pripovedovanje spodkopava zaupanje v demokracijo in ustvarja hrepenenje po avtoritarni rešitvi. Komentar izpostavlja razliko med demokratičnim popravljanjem napak in populističnim pozivanjem k rušenju sistema.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (93 besed) in pregledan pred objavo.

Demokracija nikoli ni obljubljala popolnosti.

Matija Stepišnikslovenski novinar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

Matija Stepišnik v kolumni, objavljeni v Dnevniku 11. avgusta 2026, analizira vzpon populizma in nezadovoljstvo volivcev z demokracijo. Piše, da volivci pogosto glasujejo za razlage, ki potrjujejo njihove občutke, ne pa za najbolj konsistentne. Kot primer navaja, da vsaka kriza, kot so požari, migrantski valovi ali kriminal, krepi pripoved o propadu države. Stepišnik opozarja, da populizem ne želi le zmagati na volitvah, ampak spodkopati zaupanje v demokratične institucije. V slovenskem kontekstu izpostavlja, da se vsaka napaka oblasti predstavlja kot dokaz zloma sistema. S citatom, da demokracija ni obljubljala popolnosti, poudari, da je njena vrednost v zmožnosti popravljanja napak skozi institucije in politično menjavo.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (103 besed) in pregledan pred objavo.

Obljubljala je nekaj veliko bolj skromnega in hkrati veliko zahtevnejšega: da je napake mogoče popravljati skozi institucije, regulacijo, pravila, odgovornost in politično menjavo oblasti.

Matija Stepišnikslovenski novinar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

Komentar Matije Stepišnika, objavljen v Dnevniku 11. avgusta 2026, izhaja iz njegove kolumne, ki jo je predhodno objavil Večer v soboto. Avtor analizira sodobni populizem in njegov vpliv na demokratične institucije, pri čemer se osredotoča na slovenski politični prostor. V kolumni ugotavlja, da volivci pogosto podležejo čustvenim pripovedim o propadu države, ki jih spodbujajo populistični akterji. Stepišnik poudarja, da demokracija ni obljubljala popolnosti, temveč možnost popravljanja napak skozi institucije, regulacijo, pravila, odgovornost in politično menjavo oblasti. Njegov komentar je odziv na vse pogostejše pozive k 'vzpostavitvi reda' in diskreditacijo institucij v javnem diskurzu.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (93 besed) in pregledan pred objavo.

Da institucij ni več vredno popravljati.

Matija Stepišnikslovenski novinar

Dnevnik

Slika za deljenje

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

Kontekst

Komentar Matije Stepišnika, objavljen v Dnevniku 11. avgusta 2026, obravnava vzpon populizma in erozijo zaupanja v demokratične institucije. Avtor analizira, kako volivci, ki čutijo, da država izgublja nadzor, vse pogosteje podležejo čustvenim pripovedim namesto dejstvom. Populistične sile po njegovem mnenju izkoriščajo vsako krizo – od požarov do migrantskih vprašanj – kot dokaz propada sistema. Stepišnik poudarja, da je cilj sodobnega populizma spodkopati zaupanje v demokracijo samo, ne le zmagati na volitvah. V slovenskem kontekstu opozarja, da se pripoved o razpadu države ponavlja ne glede na to, kdo je na oblasti. Njegova ključna misel je, da populizem ponuja obljubo, da institucij ni več vredno popravljati, temveč jih je treba zamenjati, obiti ali celo zlomiti.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (113 besed) in pregledan pred objavo.