Robert Brus

profesor gozdarstva

7 izjav

Identiteta in funkcija te osebe nista potrjeni.

Drevo, ki mu sredi poletja zaradi suše odpade del listja, zato ni nujno bolno ali odmrlo, vendar gre lahko za normalen odziv na izrazito pomanjkanje vode.

Robert Brusprofesor gozdarstva

intervju

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

V intervjuju za STA, objavljenem v Mladini 13. avgusta 2026, je Robert Brus, profesor gozdarstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, pojasnil, da prezgodnje rumenenje in odpadanje listja, ki ga opažamo po vsej Sloveniji, ni nujno znak bolezni ali odmiranja dreves, temveč je lahko normalen odziv na izrazito pomanjkanje vode. Brus je ob tem opozoril, da dolgotrajna suša in vročina slabšata odpornost gozdnih sestojev, še posebej pri bukvi, ki je letos dodatno obremenjena zaradi majske pozebe. Poudaril je, da neposrednih ukrepov za blaženje posledic praktično ni, ključno pa je dolgoročno prilagajanje gospodarjenja z gozdovi in ohranjanje genetske pestrosti.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (98 besed) in pregledan pred objavo.

Če se suša nadaljuje, začnejo listi veneti, prirastek se zmanjša ali ustavi, ob stopnjevanju stresa pa lahko pride do sušenja in prezgodnjega odpadanja listov, poganjkov, cvetov ali nedozorelih plodov, v skrajnem primeru tudi do odmrtja drevesa.

Robert Brusprofesor gozdarstva

intervju

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

V intervjuju za STA, objavljenem v Mladini 13. avgusta 2026, je Robert Brus, profesor gozdarstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, pojasnil vzroke za prezgodnje rumenenje in odpadanje listja, ki ga poleti opažamo po vsej Sloveniji. Brus je opisal, kako se drevesa odzivajo na dolgotrajno sušo in vročino, pri čemer je izpostavil, da je to pričakovan odziv na pomanjkanje vode. Posebej je izpostavil bukev, ki je občutljiva na sušni stres, še dodatno pa so jo prizadele majske pozebe. Opozoril je, da neposrednih ukrepov za blaženje posledic ni, ključno pa je dolgoročno prilagajanje gospodarjenja z gozdovi in ohranjanje genetske pestrosti.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (99 besed) in pregledan pred objavo.

"Bukev je razmeroma občutljiva na pomanjkanje vode, zato se lahko na suhih, plitvih in prisojnih rastiščih sušni in vročinski stres pri njej pokažeta precej izrazito. Letos je njeno stanje dodatno zapleteno zaradi poškodb po majski pozebi

Robert Brusprofesor gozdarstva

intervju

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

V intervjuju za STA, ki ga je 13. avgusta 2026 objavila Mladina, je Robert Brus, profesor gozdarstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, pojasnil vzroke za prezgodnje rumenenje in odpadanje listja, ki ga opažamo po vsej Sloveniji. Brus je poudaril, da je to pričakovan odziv dreves na dolgotrajen sušni stres, pri čemer so še posebej prizadete bukve. Letošnje stanje je dodatno poslabšala majska pozeba, ki je poškodovala mlade liste in poganjke. Opozoril je, da se posledice stresov seštevajo in da lahko ob pogostih sušah in vročinskih valovih oslabi odpornost celotnih gozdnih sestojev, kar dolgoročno vodi v večjo umrljivost dreves in spremembe vrstne sestave gozdov.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (104 besed) in pregledan pred objavo.

"Posledice takšnih stresov se lahko seštevajo, drevesa izgubljajo vitalnost in postajajo občutljivejša za bolezni, škodljive organizme in druge motnje

Robert Brusprofesor gozdarstva

intervju

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

V intervjuju za STA, objavljenem v Mladini 13. avgusta 2026, je Robert Brus, profesor gozdarstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, pojasnil vzroke za prezgodnje rumenenje in odpadanje listja med sušnim obdobjem. Govoril je o prilagoditvenih mehanizmih dreves, kot je zapiranje listnih rež, ter o vplivu dolgotrajne suše in vročine na vitalnost gozdov. Posebej je izpostavil bukev, ki je občutljiva na pomanjkanje vode in je letos dodatno oslabljena zaradi majske pozebe. Brus je opozoril, da se posledice zaporednih stresov kopičijo in lahko dolgoročno povzročijo večjo umrljivost dreves ter spremembe vrstne sestave gozdov.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (92 besed) in pregledan pred objavo.

"Če se bodo sušna in vročinska obdobja pogosto ponavljala, lahko postopno slabijo odpornost celotnih gozdnih sestojev. Dolgoročno lahko pričakujemo večjo umrljivost občutljivejših dreves, težave pri pomlajevanju posameznih vrst na manj primernih rastiščih ter postopne spremembe vrstne sestave gozdov

Robert Brusprofesor gozdarstva

intervju

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

V intervjuju za STA, objavljenem v Mladini 13. avgusta 2026, je Robert Brus, profesor gozdarstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, spregovoril o prezgodnjem rumenenju in odpadanju listja, ki ga po vsej Sloveniji povzroča dolgotrajna suša. Brus je pojasnil, da je to pričakovan odziv dreves na pomanjkanje vode, pri čemer so še posebej prizadete bukve, ki jih je dodatno oslabila majska pozeba. Opozoril je, da neposrednih ukrepov za blaženje posledic ni, ključno pa je dolgoročno prilagajanje gospodarjenja z gozdovi, vključno s povečanjem genske pestrosti. Njegove izjave so del širšega poročanja o vplivu podnebnih sprememb na slovenske gozdove.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (97 besed) in pregledan pred objavo.

Večja genetska raznolikost povečuje verjetnost, da bodo v populaciji tudi drevesa, ki bodo neugodne razmere bolje prenašala ter se v njih uspešneje ohranjala in pomlajevala

Robert Brusprofesor gozdarstva

intervju

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

V intervjuju za STA, ki ga je 13. avgusta 2026 objavila Mladina, je Robert Brus, profesor gozdarstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, pojasnil vzroke za prezgodnje rumenenje in odpadanje listja, ki ga poleti opažamo po vsej Sloveniji. Kot glavni krivec je navedel dolgotrajen sušni stres, ki ga drevesa občutijo, pri čemer so še posebej prizadete bukve. Brus je poudaril, da neposrednih ukrepov za blaženje posledic suše praktično ni, zato je ključno dolgoročno prilagajanje gospodarjenja z gozdovi, ki mora temeljiti na ohranjanju vrstne in genetske pestrosti. Ob tem je opozoril na previdnost pri uvajanju tujih drevesnih vrst.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (97 besed) in pregledan pred objavo.

"Upoštevati je treba ekološke lastnosti drevesne vrste, njeno poreklo, izkušnje iz primerljivih okolij ter njeno dolgoročno uspešnost in morebitna tveganja za okolje. Preprosto nadomeščanje domačih vrst z vrstami iz toplejših in bolj sušnih območij samo po sebi ni rešitev

Robert Brusprofesor gozdarstva

intervju

0 0

Ocene bralcev ne vplivajo na to, kaj se objavi.

V avgustu 2026 je Slovenijo prizadelo dolgotrajno sušno obdobje, zaradi česar so drevesa po vsej državi že sredi poletja začela rumeneti in odpadati. Profesor gozdarstva Robert Brus z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je v intervjuju za STA pojasnil, da je to pričakovan odziv na pomanjkanje vode in vročino, pri čemer so še posebej občutljive bukve, dodatno oslabljene zaradi majske pozebe. Brus je opozoril, da se ob ponavljajočih se stresih zmanjšuje vitalnost gozdov, dolgoročno pa lahko pride do sprememb vrstne sestave. Ob tem je poudaril, da je pri prilagajanju na podnebne spremembe treba biti previden in da zgolj nadomeščanje domačih vrst z vrstami iz toplejših območij ni rešitev.

Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (108 besed) in pregledan pred objavo.