»Kmetijstvo ni le gospodarska dejavnost, temveč strateški steber države in naše prihodnosti. Zato moramo slovensko kmetijstvo ohraniti močno, konkurenčno in sposobno zagotavljanja prehranske varnosti
Predsednik vlade Janez Janša je v nagovoru, ki ga je povzel tednik Demokracija, izpostavil prehransko varnost kot ključno vprašanje in napovedal spremembe v kmetijski politiki. Govor je bil objavljen v sklopu poročanja o vladnih ukrepih na področju kmetijstva, med drugim o odpravi birokratskih ovir in pomoči kmetom, prizadetim zaradi suše in neurij. Janša je poudaril, da kmetijstvo ni le gospodarska dejavnost, temveč strateški steber države, ter omenil sejme, kot je AGRA, kot priložnost za srečanje odločevalcev s tistimi, ki probleme neposredno čutijo. Izjava je del širšega vladnega poudarka na samooskrbi in krepitvi kmetijstva.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (93 besed) in pregledan pred objavo.
Evropski savet naglašava da kompanije ne bi trebalo da se javljaju na tendere za izgradnju E1 ili drugih naselja i podvlači pravne i reputacione posledice za preduzeća koja učestvuju u izgradnji naselja, uključujući rizik od ozbiljnih kršenja međunarodnog prava
Briselski portal EUobzerver objavio je analizu u kojoj tvrdi da je Slovenija, pod vođstvom premijera Janeza Janše, potkopala reakciju Evropske unije na izraelsku odluku o izgradnji naselja u zoni E1 na Zapadnoj obali. Prema tekstu, prvobitna osuda EU od 23. avgusta trebalo je da bude oštrija, ali je veto Slovenije doveo do ublažavanja izjave visoke predstavnice Kaje Kalas. Janša je, navodno, preokrenuo slovenačku politiku prema Bliskom istoku nakon povratka na vlast u maju, produbljujući odnose sa Netanjahuovom vladom. U tekstu se podseća da je Janša na samitu EU u junu podržao sankcije izraelskim firmama koje grade u E1, ali je kasnije doprineo slabijem stavu EU.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (105 besed) in pregledan pred objavo.
Slovenski premier Janez Janša je 24. avgusta 2026, na 35. obletnico razglasitve neodvisnosti Ukrajine, objavil čestitko na družbenih omrežjih. V njej je spomnil na referendum o neodvisnosti Ukrajine leta 1991, ko se je 92,25 odstotka volivcev izreklo za neodvisnost, ter poudaril, da je Slovenija leto prej dosegla podobne rezultate. Janša je izpostavil, da sta se obe državi morali soočiti z agresijo, pri čemer je omenil slovenski boj proti jugoslovanski vojski ter trenutni ukrajinski boj proti ruski agresiji. Izrazil je polno podporo in sočutje Ukrajini. Čestitke so prišle tudi z zunanjega ministrstva. Janša je bil marca 2022 med prvimi tujimi voditelji, ki so obiskali Kijev.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (104 besed) in pregledan pred objavo.
Predsednik vlade Janez Janša je 23. avgusta 2026 na sejmu Agra v Gornji Radgoni nagovoril udeležence programskega kongresa Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS. V govoru je kmetijstvo označil za strateško infrastrukturo države, ki je ključna za prehransko varnost in obstoj naroda. Izpostavil je potrebo po odpravi birokratskih ovir, zlasti pri namakalnih sistemih, ter kritiziral predpise, ki ne upoštevajo dejanskih razmer. Napovedal je spremembe kmetijske politike, pomoč mladim prevzemnikom in nasprotovanje sporazumu Mercosur. Ob tem je bil premier vidno dobre volje, kar je pritegnilo pozornost medijev.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (86 besed) in pregledan pred objavo.
"Mi lahko podvojimo sredstva za kmetijstvo, tako iz evropskih kot iz domačih virov, pa če na kmetijah ne bo ljudi, ki bi delali, ki bi čutili, da spoštujemo njihovo delo, nam ne bo nič pomagalo
Predsednik vlade Janez Janša je 23. avgusta 2026 na sejmu Agra v Gornji Radgoni nagovoril udeležence programskega kongresa Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS. V govoru je poudaril strateški pomen kmetijstva za Slovenijo, ga označil za ključno infrastrukturo ter napovedal spremembe kmetijske politike, vključno z zmanjšanjem birokracije in pomočjo mladim prevzemnikom. Izpostavil je tudi nujnost prilagajanja podnebnim spremembam in kritiziral predpise, ki po njegovem mnenju ovirajo namakanje. Janša je nasprotoval sporazumu Mercosur in napovedal zagovarjanje posebnega položaja kmetijstva v pogajanjih o evropski finančni perspektivi. Njegov nastop je bil opisan kot sproščen in nasmejan, kar je pritegnilo pozornost.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (97 besed) in pregledan pred objavo.
Ohranjanje zgodovinskega spomina krepi zavest o grozotah različnih totalitarnih sistemov. Samo na tak način lahko preprečimo ponovitve nasilnih in krvavih dejanj naše polpretekle zgodovine
Predsednik vlade Janez Janša je ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov, 23. avgusta 2026, v izjavi za Demokracijo poudaril pomen ohranjanja zgodovinskega spomina. Izpostavil je, da je Državni zbor sprejel predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim želi Slovenija zagotoviti dostojen pokop in pravico do spomina. Janša je pozval k obsodbi vseh treh zločinskih ideologij – fašizma, nacizma in komunizma – ter izrazil upanje, da bo to omogočilo spravo. Izjava je bila objavljena tudi na njegovem Twitter profilu, kjer je sporočil, da se poklanja vsem žrtvam totalitarizmov.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (92 besed) in pregledan pred objavo.
"Leta 1919 se je za Slovence na levem bregu Mure po stoletjih ločenega političnega razvoja odprlo novo poglavje. Združitev z matičnim narodom ni pomenila zgolj spremembe državnih meja, temveč tudi potrditev zgodovinske pripadnosti, jezika, kulture in skupne narodne zavesti slovenstva
Premier Janez Janša je ob državnem prazniku priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki ga praznujemo 17. avgusta, v poslanici poudaril pomen zgodovinskega spomina, slovenskega jezika in kulture. V svojem nagovoru je izpostavil, da združitev leta 1919 ni bila le sprememba meja, temveč potrditev narodne zavesti. Janša je ob tem pozval k varovanju skupne kulturne dediščine in spoštovanju slovenskega jezika kot temelja za prihodnost. Poslanica je bila objavljena v času, ko se Slovenija spominja dogodkov po prvi svetovni vojni, ko je Prekmurje pripadlo Kraljevini SHS. Janša je sporočilo dogodkov označil kot vir samozavesti in opomin, da narod svojo moč gradi na medsebojnem spoštovanju in povezanosti.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (108 besed) in pregledan pred objavo.
Območje, ki mu danes pravimo Prekmurje, je bilo dolga leta pod tujimi oblastniki. Kljub agresivnemu pogromu proti slovenstvu, ki se je močno stopnjeval v drugi polovici 18. stoletja, so Slovenci na tem območju ohranili jezik, običaje in, kar je najpomembneje, občutek povezanosti. Povezanosti med seboj in povezanosti s slovenskim narodom
Premier Janez Janša je 17. avgusta 2026 v poslanici ob dnevu priključitve Prekmurja k matičnemu narodu spomnil na zgodovinske okoliščine tega dogodka iz leta 1919. V sporočilu, objavljenem v Delu, je poudaril, da je bila združitev rezultat dolgoletnih prizadevanj posameznikov, kot je bil evangeličanski duhovnik Mihael Barla, ter da so Prekmurci kljub pritiskom ohranili slovenski jezik in identiteto. Janša je ob tem pozval k ohranjanju kulturne dediščine in enotnosti naroda. Poslanica je bila namenjena državljanom ob državnem prazniku, ki obeležuje pomemben mejnik slovenske zgodovine.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (84 besed) in pregledan pred objavo.
"Zato ima praznovanje velikega šmarna tudi domoljubno noto. Spodbuja nas, da ohranimo upanje, pogum in zvestobo krščanskim vrednotam, ki so naš civilizacijski temelj
Premier Janez Janša je ob prazniku Marijinega vnebovzetja, ki ga katoličani praznujejo 15. avgusta, v poslanici zapisal, da ima praznovanje velikega šmarna domoljubno noto. Poudaril je, da je praznik že stoletja del slovenske duhovne in kulturne dediščine ter narodne identitete. Po njegovih besedah odločitev, da je ta verski praznik po osamosvojitvi postal dela prost dan, nosi priznanje pomena krščanskega izročila za slovenski narod. Poslanico je izdal ob osrednji maši na Brezjah, kjer je pridigal ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki se je dotaknil tudi aktualnih družbenih tem, vključno z vojnami in splavom.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (91 besed) in pregledan pred objavo.
Slovenski narod se je skozi zgodovino, še posebej pa v najtežjih preizkušnjah, vedno obračal k Mariji s prošnjo za pomoč in tolažbo. Odločitev, da po osamosvojitvi Slovenije ta verski praznik postane tudi dela prost dan, nosi v sebi priznanje pomena krščanskega izročila za slovenski narod. Zato ima praznovanje velikega šmarna tudi domoljubno noto. Spodbuja nas, da ohranimo upanje, pogum in zvestobo krščanskim vrednotam, ki so naš civilizacijski temelj.
Predsednik vlade Janez Janša je ob prazniku Marijinega vnebovzetja, ki ga katoličani praznujejo 15. avgusta, v poslanici poudaril domoljubno noto praznovanja. Dejal je, da se je slovenski narod v najtežjih preizkušnjah vedno obračal k Mariji ter da odločitev o delovnem prostem dnevu po osamosvojitvi priznava pomen krščanskega izročila. Poslanica je bila objavljena na praznik, ko je osrednjo mašo na Brezjah daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki se je v pridigi dotaknil tudi aktualnih družbenih tem, vključno z vojnami in splavom. Janševa izjava je del širšega prazničnega poročanja, ki vključuje tudi izjave drugih škofov in romarjev.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (95 besed) in pregledan pred objavo.
Današnji praznik Marijinega vnebovzetja, poimenovan tudi veliki šmaren, je že stoletja del naše duhovne in kulturne dediščine ter s tem slovenske narodne identitete. Mnoge cerkve, romarske poti in ljudski običaji pričajo o bogati zgodovinski tradiciji in globokem spoštovanju vrednot vere, družine in domovine.
Premier Janez Janša je ob prazniku Marijinega vnebovzetja, ki ga katoličani praznujejo 15. avgusta, v poslanici poudaril, da je veliki šmaren del slovenske duhovne in kulturne dediščine ter narodne identitete. Praznik je v Sloveniji državni praznik in dela prost dan, osrednja maša pa je potekala na Brezjah, kjer je pridigal ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Janša je izpostavil, da odločitev o prostem dnevu nosi priznanje krščanskega izročila in da ima praznovanje domoljubno noto. Poslanica je prišla v času, ko se je Zore v pridigi dotaknil tudi aktualnih družbenih tem, vključno z vojno in splavom.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (93 besed) in pregledan pred objavo.
Predsednik vlade Janez Janša je ob mednarodnem dnevu mladih, 12. avgusta 2026, objavil poslanico, v kateri je mlade označil za vse bolj dejavne in pripravljene sodelovati pri odločanju o prihodnosti države. Izpostavil je, da je bil glas mladih pomemben dejavnik političnih sprememb v Sloveniji, ter poudaril, da se vedno več mladih zaveda, kaj pomeni biti Slovenec. Poslanico je objavil tudi na družbenih omrežjih, kjer je delil fotografije z mladimi. Ob dnevu mladih so se odzvali tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, minister Borut Rončević in stranka Demokrati.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (87 besed) in pregledan pred objavo.
Predsednik vlade Janez Janša je ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga je Generalna skupščina ZN razglasila leta 1999, na vladnem spletišču objavil poslanico mladim. V njej je zapisal, da se je prepričanje o politični nedejavnosti mladih spremenilo ter da so mladi v Sloveniji med politično najbolj aktivnimi v EU, zlasti na družbenih omrežjih. Po njegovih besedah je bil glas mladih pomemben dejavnik političnih sprememb, kar dokazujejo volitve. Premier je poudaril, da se vse več mladih zaveda pomena pripadnosti državi, ter jih pozval k soustvarjanju prihodnosti. Napovedal je, da bo vlada mladim namenila večjo pozornost, saj Slovenija potrebuje njihovo energijo, znanje, pogum in ideje.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (103 besed) in pregledan pred objavo.
Predsednik vlade Janez Janša je ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga je Generalna skupščina ZN razglasila leta 1999, na vladnem spletišču objavil poslanico mladim. V njej je ocenil, da je slovenska mladina danes med politično najbolj aktivnimi v EU, zlasti na družbenih omrežjih, ter da mlade zanima, v kakšni državi bodo živeli. Janša je poudaril, da so volitve pokazale, da mladi niso zgolj opazovalci, in da je bil njihov glas pomemben dejavnik političnih sprememb. Napovedal je, da bo vlada mladim namenila večjo pozornost, ter izpostavil pomen pripadnosti domovini, poznavanja zgodovine, jezika in kulture.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (93 besed) in pregledan pred objavo.
Predsednik vlade Janez Janša je v nagovoru, ki ga je povzel tednik Demokracija, izpostavil kmetijstvo kot eno od prioritet vlade. Napovedal je odpravo birokratskih ovir in pomoč kmetom, prizadetim zaradi suše in neurij. Govor je bil del širšega poudarjanja pomena prehranske varnosti in strateške vloge kmetijstva za državo. Janša je ob tem omenil tudi sejem AGRA kot priložnost za srečanje odločevalcev s tistimi, ki probleme neposredno čutijo. Izjava prihaja v času, ko se vlada sooča z izzivi na področju črpanja evropskih sredstev in pripravlja spremembe zakona o tujcih.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (88 besed) in pregledan pred objavo.
"Svojo neodvisnost smo morali braniti pred agresijo jugoslovanske komunistične vojske junija in julija 1991. Ukrajina se zdaj bori. Z vso našo podporo in sočutjem
Slovenski premier Janez Janša je 24. avgusta 2026 na družbenih omrežjih čestital Ukrajini ob 35. obletnici neodvisnosti. V čestitki je spomnil na slovenski referendum o neodvisnosti leta 1990 in na obrambo pred agresijo jugoslovanske komunistične vojske junija in julija 1991 ter izrazil podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji. Janša je ob tem navedel, da je Ukrajina 24. avgusta 1991 razglasila neodvisnost od Sovjetske zveze, kmalu zatem pa sta državi vzpostavili diplomatske odnose. Premier je že marca 2022, kmalu po začetku ruske invazije, obiskal Kijev skupaj s poljskim in češkim kolegom ter izrazil podporo evropski perspektivi Ukrajine.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (98 besed) in pregledan pred objavo.
Predsednik vlade Janez Janša je 23. avgusta 2026 ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov objavil izjavo na družbenem omrežju X in jo posredoval tudi medijem. V njej se je poklonil žrtvam fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov ter poudaril pomen ohranjanja zgodovinskega spomina. Izpostavil je, da je Državni zbor sprejel predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim želi zagotoviti dostojen pokop in pravico do spomina. Janša je pozval k enaki obsodbi vseh treh zločinskih ideologij kot pogoju za spravo. Izjava je bila objavljena v Demokraciji, ki jo je povzela po Novi24TV.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (96 besed) in pregledan pred objavo.
Ker je bila močnejša od političnih pritiskov in vsakodnevne negotovosti, v kateri so stoletja živeli Prekmurci. Bila je izraz vere v lastno identiteto in zaupanja v prihodnost slovenskega naroda. Slovenci na drugi strani meje niso nikoli začeli verjeti, da so v resnici Madžari, kot se je v podobni situaciji zgodilo marsikateremu drugemu, od matičnega naroda odrezanemu ljudstvu
Premier Janez Janša je 17. avgusta 2026 v poslanici ob dnevu priključitve Prekmurja k matičnemu narodu poudaril pomen tega zgodovinskega mejnika za slovensko narodno zavest. V poslanici, ki jo je objavil Delo, je izpostavil vlogo skupnosti in posameznikov, kot je evangeličanski duhovnik Mihael Barla, pri ohranjanju slovenskega jezika in identitete v času prisilnega potujčevanja. Janša je spomnil, da so Prekmurci kljub stoletjem tuje oblasti ohranili občutek povezanosti s slovenskim narodom, ter pozval k varovanju kulturne dediščine in jezika kot temelja za prihodnost. Poslanica je bila namenjena državljanom ob državnem prazniku.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (90 besed) in pregledan pred objavo.
da moč naroda in domovine izvira iz medsebojne povezanosti, spoštovanja naših korenin in odločenosti graditi skupno prihodnost na vrednotnih temeljih krščanstva
Premier Janez Janša je ob prazniku Marijinega vnebovzetja, ki ga katoličani praznujejo 15. avgusta, v poslanici poudaril domoljubno noto praznovanja. Dejal je, da je praznik že stoletja del slovenske duhovne in kulturne dediščine ter da se je narod v najtežjih preizkušnjah obračal k Mariji. Poudaril je tudi, da odločitev o delovnem prostem dnevu nosi priznanje krščanskega izročila. Poslanica je bila objavljena na MMC RTV Slovenija ob poročanju o osrednji maši na Brezjah, kjer je pridigal nadškof Stanislav Zore. Janša je vse državljane pozval, naj praznik utrdi v upanju in medsebojnem spoštovanju.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (91 besed) in pregledan pred objavo.
Spoštovane državljanke in državljani, verujoči in neverujoči, naj nas današnji praznik utrdi v upanju, pogumu, medsebojnem spoštovanju in skupnih vrednotah. Naj nas spomni, da moč naroda in domovine izvira iz medsebojne povezanosti, spoštovanja naših korenin in odločenosti graditi skupno prihodnost na vrednotnih temeljih krščanstva.
Predsednik vlade Janez Janša je ob prazniku Marijinega vnebovzetja, ki ga katoličani praznujejo 15. avgusta, v poslanici poudaril domoljubno noto praznovanja. Dejal je, da je praznik že stoletja del slovenske duhovne in kulturne dediščine ter da nosi priznanje pomena krščanskega izročila za slovenski narod. Poslanica je bila objavljena na praznik, ki je v Sloveniji dela prost dan, osrednja maša pa je potekala na Brezjah, kjer je pridigal ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Janša je vernike pozval, naj jih praznik utrdi v upanju, pogumu in medsebojnem spoštovanju ter spomnil, da moč naroda izvira iz povezanosti in krščanskih vrednot.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (96 besed) in pregledan pred objavo.
"Kdor ve, kdo je in od kod prihaja, lahko samozavestno stopi v Evropo in svet. Pred vašo generacijo so velike priložnosti, pa tudi veliki izzivi. Vsi mladi ste vabljeni k sodelovanju in ta vlada bo mladim namenila večjo pozornost
Predsednik vlade Janez Janša je ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga je Generalna skupščina ZN razglasila leta 1999, na vladnem spletišču objavil poslanico mladim. V njej je poudaril, da se je prepričanje o politični nedejavnosti mladih spremenilo ter da so mladi v Sloveniji med politično najbolj aktivnimi v EU, zlasti na družbenih omrežjih. Janša je mlade označil za pomemben dejavnik političnih sprememb, saj so po njegovih besedah volitve pokazale, da znajo prepoznati čas za spremembe in uporabiti svoj glas. Premier je izpostavil tudi pomen pripadnosti državi, poznavanja zgodovine, jezika in kulture ter mlade pozval k sodelovanju, obljubil pa je, da jim bo vlada namenila večjo pozornost.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (106 besed) in pregledan pred objavo.
Tudi volitve so pokazale, da mladi niso zgolj opazovalci političnega dogajanja. Znajo prepoznati, kdaj je čas za spremembe, in svoj glas tudi uporabiti. V Sloveniji je bil glas mladih eden od pomembnih dejavnikov političnih sprememb. To je dokaz, da lahko ta generacija vpliva na smer države.
Premier Janez Janša je ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga je Generalna skupščina ZN razglasila leta 1999, na vladnem spletišču objavil poslanico mladim. V njej je zapisal, da se je prepričanje o politični nedejavnosti mladih spremenilo ter da slovenska mladina sodi med politično najbolj aktivne v EU, zlasti na družbenih omrežjih. Ob tem je poudaril, da so volitve pokazale, da mladi znajo prepoznati čas za spremembe in uporabiti svoj glas, ter da je bil njihov glas pomemben dejavnik političnih sprememb v Sloveniji. Janša je mlade pozval k sodelovanju in napovedal, da bo vlada mladim namenila večjo pozornost, saj država potrebuje njihovo energijo, znanje, pogum in ideje.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (106 besed) in pregledan pred objavo.
Predsednik vlade Janez Janša je 23. avgusta 2026 ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov objavil izjavo, v kateri je poudaril pomen ohranjanja zgodovinskega spomina. Izjava je bila objavljena na portalu Demokracija in na njegovem profilu na družbenem omrežju X. Janša je ob tej priložnosti spomnil na žrtve fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov ter pozdravil sprejetje zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč v Državnem zboru. Poudaril je, da ima vsak človek pravico do groba, dostojnega pokopa in spomina ter da je sprava v Sloveniji mogoča šele, ko bodo vse politične sile enako obsodile vse tri zločinske ideologije. Izjavo sta podprla tudi evropska komisarja Henna Virkkunen in Michael McGrath.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (111 besed) in pregledan pred objavo.
Narod svojo moč gradi na medsebojnem spoštovanju, povezanosti in solidarnosti. Samo če bomo znali varovati skupno kulturno dediščino Slovencev, spoštovati slovenski jezik ter ohranjati zavest o skupni zgodovini, bomo kos izzivom sedanjosti in prihodnosti
Premier Janez Janša je ob državnem prazniku priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki ga praznujemo 17. avgusta, v poslanici poudaril pomen zgodovinskega spomina, slovenskega jezika in kulture. V sporočilu, ki ga je objavil Delo, je Janša zapisal, da združitev iz leta 1919 ni bila naključje, temveč sad prizadevanj tistih, ki so ohranjali slovensko besedo in narodno zavest. Poudaril je, da narod svojo moč gradi na medsebojnem spoštovanju, povezanosti in solidarnosti ter da je treba varovati skupno kulturno dediščino. Poslanica je bila objavljena ob prazniku, ki ni dela prost dan, sočasno s poslanico predsednice Nataše Pirc Musar.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (100 besed) in pregledan pred objavo.
Predsednik vlade Janez Janša je ob prazniku Marijinega vnebovzetja, ki ga je označil za del slovenske duhovne in kulturne dediščine, objavil poslanico. V njej je poudaril pomen krščanskih vrednot, vere, družine in domovine ter domoljubno noto praznika. Poslanico je zaključil z besedami 'Lep in blagoslovljen praznik vam želim. Bog živi Slovenijo!' Objavljena je bila v mediju Žurnal24. Praznik, znan tudi kot veliki šmaren, je v Sloveniji dela prost dan, osrednja maša pa je potekala na Brezjah, kjer so obnovili izročitev slovenskega naroda Materi Božji.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (84 besed) in pregledan pred objavo.
"Dolgo je veljalo prepričanje, da mladih politika ne zanima in da se je mlada generacija odmaknila od odgovornosti za prihodnost lastne države. To se je spremenilo. Mladi v Sloveniji postajate vse bolj dejavni in pripravljeni sodelovati pri odločanju o svoji prihodnosti
Predsednik vlade Janez Janša je ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1999, v poslanici na vladnem spletišču nagovoril mlade. V sporočilu je izpostavil, da se je odnos mladih do politike spremenil ter da postajajo vse bolj dejavni in pripravljeni sodelovati pri odločanju. Premier je mlade označil za politično najbolj aktivne v Evropski uniji, posebej na družbenih omrežjih, in poudaril, da je bil njihov glas pomemben dejavnik političnih sprememb v Sloveniji. Napovedal je, da bo vlada mladim namenila večjo pozornost, ter jih pozval k sodelovanju, pri čemer je izpostavil pomen pripadnosti državi, poznavanja zgodovine, jezika in kulture.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (103 besed) in pregledan pred objavo.
Ko bodo v Sloveniji vse politične sile sposobne z enako mero obsoditi vse tri zločinske ideologije, bomo lahko dosegli spravo ter prihodnjim generacijam zapustili državo, v kateri je človekovo dostojanstvo vrednota, ki jo varujemo vsi
Predsednik vlade Janez Janša je 23. avgusta 2026 ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov objavil izjavo, ki jo je povzel portal Demokracija. V njej je poudaril pomen ohranjanja zgodovinskega spomina na grozote fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov ter spomnil na pravico vsake žrtve do groba in dostojnega pokopa. Janša je povezal spravo s sposobnostjo vseh političnih sil, da enako obsodijo vse tri zločinske ideologije. Izpostavil je tudi sprejetje zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč v Državnem zboru. Izjava je bila objavljena tudi na njegovem profilu na omrežju X.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (92 besed) in pregledan pred objavo.
Danes se poklanjamo vsem, ki so zaradi fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov izgubili življenje, dom ali dostojanstvo. Vsaka žrtev ima svoje ime, družino in tragično zgodbo. Nobena ne sme biti pozabljena. Spomin na njih je tudi odgovornost do prihodnosti.
Predsednik vlade Janez Janša je 23. avgusta 2026 ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov na družbenem omrežju X objavil zapis, v katerem se je poklonil žrtvam fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov. V izjavi, ki jo je povzel portal Demokracija, je poudaril, da ima vsaka žrtev svoje ime, družino in tragično zgodbo ter da nobena ne sme biti pozabljena. Janša je ob tem spomnil na predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ki ga je sprejel Državni zbor, in izrazil upanje, da bodo vse politične sile enako obsodile vse tri zločinske ideologije, kar bi omogočilo spravo. Izjavo je podal v času, ko se je v javnosti razpravljalo o spopadanju z zapuščino totalitarnih režimov.
Kontekst je samodejno ustvarjen iz izvirnega članka (116 besed) in pregledan pred objavo.
